Haute Route
Za prvomajske praznike se nas je pet Slovencev odpravilo na znamenito, približno 80 kilometrov dolgo "Visoko pot" iz Chamonixa v Zermatt.

Izbrali smo si najbolj klasično, šestdnevno varianto z začetkom na zgornji postaji žičnice Grand Montets, prečenjem platoja Trient, spanjem v Bourg St Pierre, prehodom preko Plateau du Couloir pod Grand Combinom, ledenikom Otemma in zaključkom s trideset kilometrsko kraljevsko etapo od koče Vignettes do srednje postaje žičnice Furi nad Zermattom.

Prva dva dni nam je bilo vreme izredno naklonjeno, uživali smo v čudovitih razgledih in soncu. Potem pa je sledilo tridnevno obdobje slabega vremena. Predvsem četrti dan smo v popolni megli s pomočjo GPS tipali in iskali prehode na ledeniku Mt Durand, ki je orientacijsko najzahtevnejši del celotne ture. Peti dan smo se zaradi močnega vetra in sneženja odpovedali vzponu na Pigne d'Arolla in se do koče Vignettes odpravili v zavetju dolgega ledenika Otemma.

Zadnji dan se je vreme zopet uredilo in sonce nas je pričakalo na Col de L'Eveque. In tako je bila zadnja etapa, v kombinaciji s tridesetimi centimetri svežega pršiča, prehodi čez tri sedla in spustom pod severno steno Matterhorna, res v stilu izreka: "As good as it gets!"

Z neskončnimi ledeniki (in kebabom na zaključku) smo se borili: Boris Stropnik, Uroš Lukič, Janko Fideršek, Ivč Kotnik in moja malenkost.
1 komentar
David
Zadnje čase se sprašujem, kako nekim ljudem uspeji vsi ti podvigi, ki so kot 1. finančno in kot 2. časovno potratni? Mi lahko nekdo to prosim objasni? Sicer bi tudi sam bil nonstop v gorah :P
lp,
D